Brala sem zgodbo o WAGs zenski. Zenski, ki jo opredeljujejo s posebnim imenom in jo uvrscajo v zgradbo zivljenja premoznega altleta, najveckrat nogometasa. Beseda Wags prihaja iz Velike Britanije, od koder prihaja prav tako tudi ena najbolj znanih nogometasevih zena, ne najbolj zazelena Victoria Backham.
Zgodba opisuje vsa ponizanja in slaba vrednotenja osebe, ki je svoje zivljenje odlozila, ga pravzaprav zamenjala za stoodstotno podporo svojemu partnerju. Prav ta ista oseba je postala senca moskemu, katerega ljubi in ga podpira v vsakem odraslem in neodraslem koraku, vse do enega dne, ko gospa Wags uspe v svojem svetu. Podpora se vedno ostane, a luc tokrat pade nanjo. Vedno je padala nanjo, a ni bila sposobna stopiti v njen krog in si dovolila biti ozarcena. Sprejetje relaksiranega zivljenjem, ki ga je nekoc imela v domacem zvetju svoje drzave, je bil premocan, da bi ji dovolil okusiti svobodo, prostor, lahkotnost in razumevanje jezika ljubezni. Otresla se je pridiha zaviralnega strahu, ko je koncno enkrat sprejela sebe. Sprejeta je ze bila. Bilo je na njej, da sprejme sebe.
Torej smo vse Wags women… ? Boj z nabitimi obsodbami drugih ljudi, polnih verbalnega mascevanja, ker ne vejo kako tezko je biti nekdo, ki je pustil svoje zivljenje za sabo, je vecni problem “Wag’s« zena. Pravzaprav vsaka zenska, ki je sprejela odlocitev, da zapusti svoj nekoc topli dom, oblozen z materinim jezikom in z iskrenimi prijatelji, se bojuje z obsodbami, ki zamerljivo prihajajo z vseh strani, zato v temu postu ne bom pisala o opredeljenem nazivu zena, ki so odsle v svet za svojim ljubljenim. Imenovala nas bom izbranke.
Sama spadam v ta svet in se vedno po dveh letih korakanja po sirnem svetu, se vcasih opomnem, da je bila ta odlocitev ena izmed najboljsih. Opomnim se takrat, ko pozabim da sem tukaj ker ljubim sebe in ker ljubim njega. Mnogokrat, ko pomisli, da bi pomoc, ponujena s strani prijateljev, ki so ostali tam prisla prav in bi bila pravo zavetje pred noro nevihto, ki jo dozivljam tukaj, ravno tako pomislim, da tudi tam, nazaj v domacem kraju ne bi bilo tako kot si zelim da je. Nihce ni moj varuh, da bi me zakril in varoval pred dogodki, ki se morajo zgoditi.
Osebne obsodbe, »trosenja njegovega denarja«, »pozabila sem nase, zaradi tvoje kariere« so ze dovolj, ko si jih same vsiljujemo v glavo. Vec kot dovolj, pa so te iste obsodbe, ki jih dobimo na pladnju od ljudi, ki nam niso blizu. Od ljudi, ki nam ali zamerijo naso sreco z novimi dozivetji ali od onih, katere je kariera zavzela tako mocno, da se borijo za svoj obstoj in jim uspeva.
Izbranec ni lahko vsak. Da si izbran, za taksen nacin zivljenja, dokazuje, da se je vredno boriti. Prav tako, da si izbran, je pokazatelj zivljenje, ki nosi tvoj uspeh, ki ga moras doseci z mocjo in ne-strahom. Ljubezen ne pozna meja, pravi tisti stari rek. Tako je. Pri nas, ki smo tam dalec z nekom, ki ni nase kulture, se borimo: samo za vezo, nekatere za vezo in slavo v njej in nekatere za svojo slavo, ob kateri sproti kljukamo uspesnost v svojem zakonu.
Tvoja »slava«, unici senco, v kateri pravzaprav ne zivis, a sam mislis da si ona. Uspeti v svetu, kjer je jezik enacica neznanju in kjer se internacionalnega jezika bojijo kot hudica, je tezko. S pohlepom po novih kariernih moznostih, sem tudi sama prisla v svet (kamor me je vodila ljubezen z njim), kjer je edukacija nizka in kjer je zaposlitev boleca izkusnja. Ob sodelovanju na projektih, ki so lahko zivljenjskega pomena, postane tvoje zivljenje ena velika zapletenka, ki se plete in plete in le s tezavo odplete po dolgih pregovarjanjih. Ta pohlep te nauci, da je borba za prezivetje vedno prisotna. Borimo se, da uspemo in ne zanemarimo svojih zelja. Borimo se, da veza v katero smo stopili z vso odlocnostjo, postane se bolj trdna. Borimo se biti dobra zena, biti dobra mati, biti dobra prijateljica, biti vse kar si zelimo da je tudi on nam. Borimo se, da se moralno ne unicimo ob slisanju ocitkov. Borimo se, da ohranimo odnos do sebe, ki se imenuje spostovanje in predvsem, borimo se da nismo senca, ki nam jo ali si jo sami pogosto pripisujemo.
Prebrana zgodba opisuje, kako je potrebno izlusciti kaj je tisti krivec, ki te dusi, se je potrebno opominjati, da izbranec pripomore k boljsemu partnerskemu stanju in je zato poplacan. Potrebno se je opomniti, da je trud, vlozen v izvor srece nagrajen s iskalcem, ki ga vneto iscemo. Ce ga.
Photo: Gapingvoid
Years ago I was thorn apart in thinking of having family one day. I was afraid of possibility being a mother. I never wanted to become one. Never had a wish to become one. I was craving “healthy” way of relationship and nothing else. I was longing to have smiles and happiness in relationship, where man would understand being with a woman who he loves, who would give up his life for her, with whom she would make a tie for life without other invaders. Being in love was more important than being successful. I was 23 at that time.
